S TERENA: Pogovor s prostovoljko v grških begunskih centrih

Ohranjanje dvo-metrske razdalje z ostalimi osebami in redno umivanje rok po navodilih zna biti izziv, če živiš v šotoru v begunskem centru, zasnovanem za 1000 ljudi, trenutno pa vas tam biva približno 7000. Kako torej zagotoviti, da na takih območjih ne pride do razmaha kakršnekoli bolezni, kaj šele tako nalezljive kot je COVID-19? Kateri so dodatni izzivi ki jih grožnja koronavirusa prinaša za stanujoče in prostovoljce v centrih? 

Odgovore smo dobili direktno od osebe, aktivne na terenu. Madi Williamson je američanka, po izobrazbi medicinska sestra, a kot pravi sama, je njeno osrednjo poslanstvo prostovoljstvo in sodelovanje v begunskih centrih po svetu. Je predstavnica organizacije In-Sight, v okvir katere poteka  koordinacija prostovoljcev v dve begunskih centrih; na otoku Hios v Grčiji in v Libanonu. Predstavila je dodatne izzive, ki jih za življenje v centrih in za delovanje prostovoljcev predstavlja COVID-19, opisala grške vladne ukrepe povezane s taborišči in opisala načine, s katerimi se trudijo preprečiti razmah virusa v centrih na otoku Hios.

Z Madi Williamson sem se pogovarjala Špela Perner.