Globalno učenje za vzgojo strpnih globalnih državljank in državljanov

Konec oktobra 2020 so bili objavljeni rezultati Programa mednarodne primerjave dosežkov učencev in učenk (Programme for International Student Assessment – PISA) o globalnih kompetencah.[1] Raziskava je pokazala, da slovenski 15-letniki v primerjavi z vrstniki iz držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organisation for Economic Co-operation and Development – OECD) v povprečju poročajo o podobni ravni zavedanja o različnih globalnih vprašanjih, spoštovanju ljudi iz drugih kultur, podobni ravni spretnosti razumevanja perspektive drugih in spretnosti miselnega prilagajanja v novih okoliščinah. Vendar pa v primerjavi z mladostniki iz držav OECD v povprečju poročajo o nižji zaznani samoučinkovitosti pri pojasnjevanju globalnih vprašanj, slabšem zanimanju za spoznavanje drugih kultur, manj pozitivnem odnosu do priseljencev, slabši spretnosti medkulturnega komuniciranja in slabši odzivnosti na različna globalna vprašanja. Slovenski 15-letniki so poročali tudi o manj pogosti vključenosti v posamezne aktivnosti, povezane z globalnim učenjem v šoli, v primerjavi z učenci iz držav OECD pa so poročali tudi o večji prisotnosti diskriminatornega vedenja učiteljev do učencev iz drugih kultur.[2]

Ti podatki so zagotovo zaskrbljujoči in kažejo na potrebo po sistemskem pristopu. V Sloveniji so tematike človekovih pravic, razvoja in mednarodnega razvojnega sodelovanja, medkulturnega dialoga, strpnosti ter migracij običajno naslovljene v okviru globalnega učenja[3] v formalnem in neformalnem izobraževanju ter priložnostnem učenju. Globalno učenje je vseživljenjski proces učenja in delovanja, ki poudarja soodvisnost ter posameznikovo vpetost v globalno dogajanje. Namen procesa je spodbujati posameznike in skupnosti za lastno angažiranje ter delovanje na področju naslavljanja ključnih skupnih izzivov človeštva. Tako izobraženi in usposobljeni aktivni državljani lahko z lastnim delovanjem ter delovanjem v okviru raznih organizacij prispevajo k bolj pravičnim in trajnostnim ekonomskim, socialnim, okoljskim ter na človekovih pravicah temelječim državnim in mednarodnim politikam.

Foto: osebni arhiv avtorice

Globalno učenje je vključeno v Agendi za trajnostni razvoj do leta 2030,[4] ki so jo države članice Organizacije združenih narodov soglasno sprejele na Vrhu o trajnostnem razvoju septembra 2015 v New Yorku, med podcilji 4. cilja trajnostnega razvoja (kakovostno izobraževanje) opredeljuje globalno učenje: »4.7 Do leta 2030 poskrbeti, da bodo vsi učenci pridobili znanje in spretnosti, potrebne za spodbujanje trajnostnega razvoja, tudi z izobraževanjem o trajnostnem razvoju in trajnostnem načinu življenja, človekovih pravicah, enakosti spolov, spodbujanju kulture miru in nenasilja, državljanstvu sveta ter spoštovanju kulturne raznolikosti in prispevka kulture k trajnostnemu razvoju.« Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo skupni imenovalec človekovega dostojanstva in dostojnega življenja ob spodbujanju blaginje v okviru omejitev varovanja planeta. Prepoznavajo, da mora biti odprava revščine usklajena s strategijami, ki gradijo gospodarsko rast in naslavljajo vrsto socialnih potreb, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, socialnim varstvom ter zaposlitvenimi možnostmi, hkrati pa naslavljati podnebne spremembe in varstvo okolja.

Platforma SLOGA je leta 2019 Centru za mednarodne odnose Fakultete za družbene vede naročila pripravo analize stanja globalnega učenja v Sloveniji,[5] ki izpostavlja potrebo po jasnejši in celovitejši konceptualizaciji definicij globalnega učenja (iz leta 2008) ter vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (iz leta 2007), saj sta obe rahlo zastareli, hkrati pa ne odražata ideje Agende za trajnostni razvoj do leta 2030. Nevladne organizacije že vrsto let pozivajo k vključevanju globalnega učenja v sistem formalnega izobraževanja. Globalno učenje je vključeno v novem strateškem dokumentu na področju otrokovih pravic, Programu za otroke 2020–2025,[6] ki ga je Vlada Republike Slovenije potrdila v začetku novembra 2020. V podpoglavju o vključujočem predšolskem in šolskem izobraževanju je vključen cilj spodbuditi aktivno državljanstvo otrok ter vključiti globalno učenje v predšolsko in šolsko izobraževanje z umestitvijo globalnega učenja v novo belo knjigo na področju izobraževanja.

Foto: osebni arhiv avtorice.

Globalno učenje je ključno orodje za krepitev razumevanja medsebojne povezanosti in povezav med človekovimi pravicami, cilji trajnostnega razvoja ter migracijami. Četudi je svoboda gibanja temeljna človekova pravica, zapisana v Splošni deklaraciji človekovih pravic (13. člen), so aktualni migracijski tokovi v Evropi pogosto problematizirani v današnjem diskurzu. Vendar je mobilnost že od nekdaj sestavni del človeške narave in je vedno prispevala h gradnji ter krepitvi gospodarskega, socialnega in kulturnega bogastva sveta. Migranti pomembno prispevajo k razvoju njihovih izvornih in ciljnih držav s prenosom sredstev, spretnosti, tehnologije, modelov upravljanja, vrednot ter idej. Medtem ko se javni diskurz v Evropi pogosto osredotoča na namenjanje sredstev mednarodnega razvojnega sodelovanja za omejevanje oziroma upravljanje migracijskih tokov, »/r/azvojna pomoč občutno prispeva k izboljšanju možnosti preživetja, dostopa do izobraževanja, h krepitvi družbene enakosti in gospodarske rasti ter kot taka prispeva, da so dolgoročno migracije zgolj izbira in ne nuja.«[7] Rezultati raziskave PISA, ki poročajo o manj pozitivnem odnosu slovenskih mladostnikov do priseljencev, so vsekakor zaskrbljujoči, vendar lahko odražajo tudi manko državne strategije na področju komuniciranja o migracijah. Julija 2019 je bila sprejeta Strategija Vlade RS na področju migracij,[8] vendar strateški dokument ne naslavlja komunikacijskega vidika s ciljem razumevanja pojava.

Nevladne organizacije, ki delujejo na področju globalnega učenja, že vrsto let poudarjajo pomen globalnega učenja kot ključnega orodja za vključujočo trajnostno družbo. Številni projekti nevladnih organizacij si prizadevajo »odpirati oči in duha«, kar je smoter globalnega učenja.[9] Med temi je evropski projekt #MigratED, v katerem kot partnerska organizacija sodeluje Platforma SLOGA, ki je prejel nagrado za vseživljenjsko učenje kot najboljša praksa v kategoriji »učenje, ki opolnomoči«. Nagrado podeljuje Platforma za vseživljenjsko učenje (Lifelong Learning Platform – LLLP). Projekt si prizadeva razširjati dobre prakse globalnega učenja o vprašanjih medkulturnega dialoga, migracij, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter ozaveščati mlade o človekovih pravicah in migracijah z uporabo digitalnih orodij, s tem pa prispevati k vključujočem izobraževanju tudi za otroke ter mlade z migrantskim ozadjem. V okviru projekta so mladi pripravili kratke filme o migracijah. Kratki film učenk Osnovne šole Livada (Ljubljana) predstavlja zgodbe učencev in učiteljice njihove večkulturne šole, znane po vključevanju otrok iz priseljenskih družin. Dijaki in dijakinje II. gimnazije Maribor so pripravili kratki film o prisilnih migracijah z naslovom »Krokodilje solze«, ki opozarja na uničujoče posledice dolgotrajnih oboroženih spopadov v Siriji in Afganistanu. Zagovornika ciljev trajnostnega razvoja v okviru Inštituta za afriške študije v kratkem filmu razmišljata o migracijah v vsakdanjem življenju. Lucija Tacer, mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov, v kratkem filmu oriše, kako so migracije zaznamovale njeno življenje. Pripravljenih je bilo tudi več razmišljanj mladih o migracijah, med temi tudi soavtoric bloga #Ostanidoma – Migracije, begunci in Covid-19. Gradiva, ki so jih pripravili mladi, tako predstavljajo uporabna orodja za vrstniško učenje o migracijah, strpnosti in vključevanju v družbo. Vključujoče izobraževanje mora upoštevati potrebe najranljivejših učečih se, med katerimi so tudi migrantski in begunski otroci.

Cilji trajnostnega razvoja obljubljajo, da ne bodo nikogar pustili zadaj. Globalno učenje je pomembno orodje za krepitev globalnih kompetenc mladih, za vzgojo strpnih globalnih državljank in državljanov. S krepitvijo globalnih kompetenc so mladi opolnomočeni, da postanejo nosilci pozitivnih sprememb in da razvijajo sposobnosti za spoprijemanje z globalnimi izzivi.

Pisala je Adriana Aralica iz Platforme SLOGA


[1] Vir.

[2] Več informacij.

[3] Več informacij.

[4] Povezava.

[5] Povezava.

[6] Vir.

[7] CONCORD Europe, 10 myths about migration and development, povezava.

[8] Povezava.

[9] Več informacij o vlogi nevladnih organizacij v poročilu »Za trajnostni razvoj, ki nikogar ne pusti ob strani«; povezava.