Intervju z Bruno Moránom, prostovoljcem iz organizacije No name Kitchen
“…imajo veliko večjo kontrolo nad njimi in niso več vidni na cesti. To je tudi glavni razlog, da imajo begunske centre, da begunci niso vidni in da se več ni potrebno ukvarjati z njimi. Verjetno je korona virus zanimiv predvsem zato, ker niso vidni in so sedaj še bolj izolirani kot kadarkoli prej…” Bruno opisuje situacijo v Srbiji in odnos oblasti do beguncev, ki so sedaj še bolj skriti in nevidni v javnem prostoru.
Situacija beguncev se je v času Covid-19 spremenila. Veliko medijev je pozabilo poročati o beguncih, ki so obstali na Balkanski poti in v drugih državah. Pojavlja se tudi veliko lažnih novic in dezinformacij. Covid-19 ni samo ustavil vsakdanje življenje ljudi v različnih državah, temveč tudi mnoge procese in akcije nevladnih organizacij, ki so delovale v različnih begunskih centrih na Balkanu.
“…pomanjkanje hrane je vzrok za pretepe v begunskih centrih. In ko vidiš, da tisti ki upravljajo begunski center obupano prosijo nevladne organizacije za hrano, ker zaradi pomanjkanja prihaja do konfliktov, veš da je to pokazatelj širšega problema…“ Iz teh in podobnih razlogov smo se odločili poročati o nekako »pozabljenih ljudeh« na Balkanski poti in se o tem pogovarjali s prostovoljcem Bruno Moránom.
Bruno prihaja iz Španije iz pokrajine Asturija in je po poklicu stevard. Je tudi so-ustanovitelj organizacije No Name Kitchen (NKK). No Name Kitchen je nevladna organizacija, ki so jo leta 2017 ustanovili prostovoljci, ki od tedaj pomagajo beguncem na poti v Bosni in Srbiji. No Name Kitchen priskrbi hrano, osnovne potrebščine, spalne vreče in skupnostni prostor za ljudi na poti. To je njihovo glavno poslanstvo.
Organizacija spremlja situacijo beguncev in pomaga tistim, ki so bili potisnjeni nazaj preko meja (‘pushbacks’) in so izkusili policijsko nasilje. Zato vsakodnevno vidijo različne poškodbe, kot so: rane, zvini, zlomljene kosti, sledi pretepanja. Prostovoljci mesečno poročajo o situaciji na meji in objavljajo zgodbe žrtev zlorab.
“Tudi med Covid-19 je večina v begunskih centrih, kjer so manj vidni širšemu prebivalstvu.”
Bruno je pojasnil trenutno situacijo na Balkanu in na mejah, kakšen je bil odziv Evropske Unije in kakšni so največji izzivi, s katerimi se spoprijemajo begunci in organizacije.
“…lahko greš v posteljo umazan, če je tvoj trebuh poln, ampak če zaspiš lačen je to velik problem..”
Celoten intervju si oglejte v spodnjem videu:
Bruno hvala in se vidimo kmalu na terenu!
Z Brunom se je pogovarjala Anja Zafošnik
#Ostanidoma. Migracije, begunci in COVID-19 