DRUGI, KUŽNI: LJUDJE Z DRUŽBENEGA OBROBJA V ČASU COVID-19

#Ostani doma ni privilegij beguncev in migrantov na poteh 

V času vseprisotnosti poziva #Ostanidoma je treba  trendovskemu geslu dodati: Ostani doma, če imaš dom. Nimajo vsi posamezniki niti vse družbene skupine luksuza ostati v varnem okolju in izolirani pred pandemijo. Tako je bilo v preteklih tednih iztekajočega se marca 2020 slišati opozorila o brezdomcih v Ljubljani. Brezdomci namreč centra mesta niso zapustili, ostali so ljudje ulic prestolnice. A so jih nekatere trgovine preganjale izpred vrat že v tednu pred karanteno, ko se je začel trd boj za toaletni papir. Seveda se že dobra dva tedna karantene v centru mesta ne sprehajamo, a ljudski glas ve povedati, da se je po nekaj koordinacijskih podvigih med MOL in nevladnimi organizacijami našla zasilna rešitev – začasno zatočišče za ljudi z ulic.

Prav tako so se na ulici prestolnice pred ambasado znašli ujeti migrantski delavci iz Srbije, ki so po mrzli noči (ali več njih) lahko nekoliko bolj prijazno noč preživeli v športni dvorani Ježica v moji soseščini. Konvoj ljudi, ki jih njihova – pravzaprav pa tudi nobena druga država – ni hotela, je bil žalostna podoba: precejšnja gneča, veliko ljudi, med njimi bore malo fizične razdalje, le redki z zaščitnimi maskami, utrujeni in nemirni. Opaziti je bilo, da je glavni cilj predvsem – oditi domov. Premagati še teh nekaj meja, teh nekaj ur do doma … in se šele potem ukvarjati z vprašanji kot je korona virus in zdravje. Ne vem in nemogoče je bilo oceniti, kdo vse je pomagal, videti je bilo, da številni – sorodniki, pravoslavna cerkev, posamezniki, občina. Kdorkoli, le da se je vsaj nekoliko zmanjšala sramota vrste in prezebanja – zelo verjetno da lačnih ljudi – pred birokratsko izpostavo države v centru mesta. Pri tem se je odveč spuščati v obsodbo politike neke države, ki je mirno pustila ljudi na cestah evropskih držav, vedoč zanje in vedoč, da so nekateri med njimi morda zadnji denar vložili v projekt vrnitve. Kot pri brezdomcih, tudi v tem primeru ne gre brez solidarnosti. Nadvse preprosto.  

A kaj poreči ob #Ostani doma, če si begunec? Oziroma, ko si begunec v prenaseljenih centrih, ki so sami po sebi »karantena« za tiste družbeno nezaželene in katerih vidnost v družbi je pogosto moteča. Humanitarne organizacije, medicinski delavci (npr. Zdravniki brez meja) svarijo pred katastrofo, ki se utegne zgoditi v begunskih centrih. V našem intervjuju medicinska sestra v centru na grškem otoku govori o pasteh globalnega pomanjkanja skrbstvenih delavcev. Ko jih bo kritično zmanjkalo tudi v begunskih centrih, še zlasti če se bodo tudi zdravstveni delavci okužili, kdo jih bo nadomestil, kako bo medicinska oskrba na izoliranih otokih sploh mogoča? Ni dovolj ljudi nagovoriti: Umivajte roke! Če živite v begunskem centru, je velika verjetnost, da nimate dostopa do čiste vode in mila.

Nemalo migrantskih delavcev je ostalo ujetih v drugih državah, nekateri na poteh, med državnimi mejami, nekateri so že ostali brez služb. Eden vidikov korona-krize. Po drugi strani pa je veliko delavcev, ki v prvih vrstah bijejo bitko s pandemijo, prihaja prav iz migrantske populacije: medicinske sestre, zdravniki, oskrbniki v domovih za ostarele, čistilci, peki, šoferji in poštarji … vsi ti pomembni ljudje, zaradi katerih je mogoče, da ne pride do popolne zaustavitve družbe. Njihovo neprekinjeno, neutrudno delo nam omogoča, da kot družba dihamo naprej. Ja, njim ploskamo v zadnjih tednih!

Migrantski delavci so izjemno pomembni za delovanje sodobnih družb. To dejstvo ni nič novega, a bi pandemija in spremljajoča družbena kriza morali biti priložnost za resen premislek (pre)vrednotenje dela, vključno z delom migrantov.

Predvsem je potrebno migrante in begunce v razmerah pandemije obravnavati enako kot državljane. Ob upoštevanju tega preprostega pravila smo vsi družbeni akterji zmagovalci. Nekatere prakse, denimo portugalske vlade, gredo v to smer. Ve se, kaj je potrebno storiti: postopke pridobivanja mednarodne zaščite skrajšati, zaustaviti deportacije (pa ne le začasno!), izdati dovoljenja za začasno prebivanje, ki omogočajo dostop do javnega zdravstva.  

Ker smo varni le, ko smo lahko varni vsi.

Pisala je Simona Zavratnik 

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out /  Change )

Google photo

You are commenting using your Google account. Log Out /  Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out /  Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out /  Change )

Connecting to %s